Starševski čvek • Re: Starost v domu

miles je napisal/a: ↑

Kako si predstavljate svojo starost, sploh kdaj razmišljate o tem, ali je za vas starost še preveč oddaljena in abstraktna?
Dejstvo je, da večina starostnikov prej ali slej pristane v domu - končna postaja. Družina se te znebi, tja te odloži kot kup starih smrdečih cunj ter si pilatovsko umije roke. Medgeneracijske simbioze že davno ni več, ker starejši mladim nimajo več kaj ponuditi, saj ne morejo konkurirati FB-ju, IG-ju - grdo povedano, starci dandanes nimajo tržne vrednosti. Njihova brezvrednost se nadaljuje v domovih, kjer oropani človeškega dostojanstva životarijo velikokrat slabše kot živali v zavetiščih. Nihče jih ne spoštuje, zgubani in grdi, zgubani, bolani in dementni, zbujajo sadizem in najslabše v ljudeh, ki delajo z njimi. Dovolj poznam ozadje domske oskrbe, vem o čem govorim - večina ljudi, sploh svojcev, si pred resnico zatiska oči, saj se sicer ne bi mogli zjutraj pogledati v ogledalo. Gre za hiše groze, kjer vlada osamljenost, kjer je sadizem dnevno na sporedu in često še edini preostali način komunikacije.
Osebno si želim, da mi tega ne bo treba doživeti. Groza me je nemoči, ko si na milost in nemilost prepuščen slabo plačanemu, preobremenjenemu, pogosto otopelemu strežnemu osebju.
Torej pravim - Viva la Muerte!